Veletržnica v Mexicu City-u (La Central de Abasto de la Ciudad de México, iz leta 1982 arhitekta Abrahama Zabludovsky, avtor ikoničnega muzeja Tamayo Arte Contemporeaneo) ponuja raznovrstno ponudbo živil in hrane ter je po obsegu denarnega toka, 12 milijard dolarjev letno, takoj za mehiško borzo. S 3700 skladišči in lokali ter 11 kilometri hodnikov znotraj 327 hektarjev velikega območja velja za največjo veletržnico (naslednja je Rungis v Franciji z 232 hektarji), z najraznovrstnejšo ponudbo na svetu in oskrbuje približno 25 milijonov ljudi na dan. Dnevno se hrani 122 tisoč ton produktov. Zasnova je enostavna, a inteligentno zastavljena, da zmanjšuje vpliv vročega mehiškega sonca. Na sredini hodnik za obiskovalce, kjer so na vsako stran nanizana približno 5 m široka in 20 globoka skladišča, na drugi strani dostavni podesti za tovorna vozila – vsak dan 52 tisoč.
Poznana tudi kot želodec glavnega mesta je bolj obiskana kot npr. Rim ali kot turistične točke v Mehiki Acapulco in Cancun. Vsak dan po veletržnici hodi približno 400 tisoč ljudi če upoštevamo vse obiskovalce, delavce in prevoznike. Na tržnici je neposredno zaposlenih 70 tisoč ljudi, mesečno območje obišče 5 milijonov kupcev. Podobna organizacija prodaje na debelo in značilni mehiški vrvež je fasciniral že konkvistadorja Cortesa. Ko je leta 1519 vstopil v Tenochtitlan (zdajšni Mexico City), je v svojih spominih omenil, da tržnico, kjer ponujajo produkte, ki jih ni še nikoli videl, vsak dan obišče šestdeset tisoč ljudi.
Med najbolj prepoznavne delavce veletržnice nedvomno spadajo diableros (ki nosijo ime po svojem glavnem pripomočku diablitu (hudič v dobesednem prevodu), – vozičku na dveh kolesih. Od deset tisoč, kolikor jih vsak prevaža robo po hodnikih veletržnice, jih je le del zaposlenih, ostali pa, po registraciji in pridobljeni licenci, »neodvisno« ponujajo svoje storitve prodajalcem in kupcem. »Con permiso!« (dovolite?!) se sliši včasih prijazno, večkrat cinično in odrezavo.
Na veletržnici sta dva tipa prodajalcev: veliki pridelovalci z lastnimi prodajnimi mesti, večina pa so veletrgovci, ki imajo v zakupu skladišča ter odkupujejo od različnih pridelovalcev in prevoznikov. Konkurenca je neizprosna, zato preživetje omogoča samo najkrajšim in najbolj učinkovitim prodajnim verigam od pridelovalca do prodajalca…naprej na Finance.si