Mehika dežela priložnosti (in kako se posluje)

Težave Mehike s korupcijo, kriminalom in revščino so v svetovni javnosti znane. Manj pa se piše in govori o tem, da so v tej državi tudi poslovne priložnosti. »Čeprav Mehiko iz Slovenije in nasploh Evrope doživljamo kot eksotično deželo, je ta v gospodarskem smislu velesila, v kateri je najti vse pomembne svetovne korporacije,« pravi  Ivan Jereb , direktor mehiškega podjetja idrijskega  Kolektorja .

 Novi predsednik zmanjšuje razlike

 Mehiški BDP na prebivalca je z okoli 7.800 evri za več kot polovico manjši od slovenskega, ki znaša 20.800 evrov. A so notranje razlike v Mehiki velikanske. Tega se zaveda tudi novi levičarski predsednik Andres Manuel Lopez Obrador. Ta je v skladu z obljubami znižal plače vsem javnim funkcionarjem in ne smejo presegati predsedniške, ki znaša okoli šest tisoč evrov, zaprl nekatere agencije in dvignil minimalno plačo za 16 odstotkov, na okoli pet evrov na dan, kar na mesec nanese okoli sto evrov neto. Povprečna plača v Mehiki je okoli 300 evrov neto, medtem ko povprečna plača petih milijonov javnih uslužbencev znaša približno 1.400 evrov, so pa tudi znotraj javnega sektorja ogromne razlike. Tuja podjetja, predvsem v IT-panogi, ponujajo dobrih dva tisoč evrov neto na mesec. Ob tem omenimo, da po podatkih  OECD  Mehičan v povprečju dela več kot 2.500 ur na leto, s čimer za 900 ur presega delovni čas povprečnega Nemca.

 »Mehika je bogata dežela«

 »Jaz Mehike ne vidim kot revne države. Seveda lahko revščino vidiš tako rekoč na vsakem koraku. A me je bolj kot revščina v Mehiki prevzela ali presenetila njena obilnost. Mehika je bogata dežela, le porazdelitev dobrin med njene prebivalce ni enakomerna,« pravi Jereb. Kolektor je leta 2015 z začetno naložbo 10 milijonov dolarjev odprl tovarno v zvezni državi Guanajuato, ki ima v zadnjih osmih letih povprečno gospodarsko rast 4,9 odstotka in je od leta 2012 zbrala za 13 milijard dolarjev tujih naložb.

 Mehika naj bi v letu 2019 uvozila za 393 milijard evrov, izvozila pa za 386 milijard, zato 80 milijonov evrov vrednosti izvoza Slovenije v Mehiko govori o velikem neizkoriščenem potencialu. Mehika je članica  G-20  in je po velikosti 15. največje gospodarstvo na svetu.  Evropska unija  je lani s to državo sklenila nov sporazum, po katerem bo tako rekoč vsa blagovna menjava potekala brez carin. Od prejšnjega sporazuma iz leta 2000 je blagovna menjava med EU in Mehiko povprečno rasla osem odstotkov na leto.

 Posli se sklepajo zunaj pisarne, ob pijači

 Jereb med prednostmi Mehike poudarja bližino ameriškega trga in zelo razvito infrastrukturo z 28 pristanišči, 61 mednarodnimi letališči, carinskimi centri blizu industrijskih središč in še vedno ogromno prostora, primernega za razvoj. Pomemben je tudi ogromen bazen 55 milijonov aktivne delovne sile, država daje tudi spodbude za vse naložbe in ima razvito mrežo tehnoloških parkov.  Mehičani poslujejo z ljudmi, s katerimi se povežejo osebno, lahko bi rekli s prijatelji in znanci, zato je pomembno vzpostaviti pristne odnose in deliti informacije o družini, navadah, hobijih in podobnem. Španščina je zaželena, a v poslovnem okolju je angleščina standard. Posli se sklepajo zunaj formalnega okolja pisarne, bolj ob pijači ali še večkrat v restavracijah. Kljub sproščenemu ozračju pa sta v Mehiki pomembna hierarhija in naziv ter »okraski« statusa. Jereb pravi, da je Mehika sicer posebna, a samo toliko, kolikor obstajajo razlike med kulturami, temeljna načela poslovanja pa so enaka. A hkrati opozarja: »Ne začenjajte slovenske zgodbe v Mehiki z ljudmi, ki se ne znajo ali se niso pripravljeni prilagoditi in vsaj poskušati razumeti dežele in ljudi v njej.«