Mehiški pogled na ZDA
Trumpove milijarde Mehiki, da zaustavi migracijeMehika in ZDA se pogajata o sporazumu, ki bo urejal migracije iz srednje in južne Amerike. Zunanji minister nove mehiške vlade Marcelo Ebrard obljublja bolj varno in človeka dostojno obravnavanje migrantov. In s tem priznava, da Mehika na tem področju ni storila dovolj, saj so množice migrantov zdaj prepuščene zmožnostim lokalne oblasti, humanitarnim organizacijam in prostovoljcem, ki jih zalagajo z oblekami, hrano, vodo in medicinsko pomočjo.
20 milijard, da migranti ostanejo v Mehiki
Z ZDA naj bi dosegli dogovor, po katerem bo Mehika aktivneje obravnavala migrante brez dokumentov, ZDA pa aktivneje pomagale srednjeameriškim državam. Mehika naj bi bila deležna za 20 milijard naložb, s katerimi bi bila sposobna absorbirati velik del 200 tisoč migrantov, ki vsako leto prečkajo državo. Po podatkih UNHCR je v Mehiki le 0,0071 migranta na tisoč prebivalcev in je po tem kazalniku na 127. mestu na svetu. Za primerjavo, v Libanonu je 170 in v Turčiji 44 beguncev oziroma migrantov na tisoč prebivalcev. V sporazumu naj bi bile tudi tako imenovane razvojne zavese, s katerimi želi Mehika zagotoviti nova delovna mesta za domačine in migrante. Predvidevajo izgradnjo železniških povezav med južnimi zveznimi državami Mehike Tabasco, Chiapas, Campeche, Yucatan in Quintana Roo, skupaj dolgih 1500 kilometrov, ter severnejšo povezavo med Atlantikom in Tihim Oceanom. Tretja »zavesa« naj bi bila nasaditev milijon hektarjev sadnega drevja v Chiapasu, ki naj bi po navedbah predsednika Lopez Obradorja zagotovila 400 tisoč delovnih mest.
Ameriški predsednik Donald Trump grozi z zidom na meji z Mehiko. In to je po mnenju mnogih tudi edino o čem govori. Nastrojenost ali celo sovražnost do migrantov se opravičuje s kulturnimi razlikami. Te v ameriških migracijah niso na podlagi rase, vere ali jezika (glede na to, da je španščina uradni jezik v nekaterih zveznih državah ZDA), apak predvsem tistih, ki izhajajo iz družbenega položja in ekonomskega neravnovesja. »Kulturicizem« je nova ideologija diskriminacije, piše zgodovinar Yuval Noah Harari v svoji knjigi 21 lekcij za 21. stoletje.
Po predvolilni obljubi naj bi zid plačali mehičani, katero »obljubo« zdaj preglaša kreganje predsednika s kongresom o proračunu ZDA. Mehičani cinično pristavljajo, da upajo da bo zid pripomogel zmanjšanem povpraševanju po drogah v ZDA in zaustavil ilegalen uvoz lahko dostopnega orožja v Mehiko, ki kriminalce in narkokartele postavlja v superioren položaj v primerjavi s policijo in vojsko.
Prizadeto gostoljubje, ki je preglasilo tragične zgodbe
Migranti, predvsem iz državljanov Guatemale, El Salvadorja in Hondurasa, med Mehičani niso zbujali prav veliko pozornosti. Le tu in tam kak komentar, zakaj se Mehika toliko ukvarja z migranti, če pa ima svoje problema z revnimi in izključenimi, ki migrirajo iz enakih razlogov. Vendar pa so čustva eksplodirala, ko se je pojavil video in zabeležil skoraj 4 milijone ogledov, kako se hondurska gospa na poti po Mehiki pritožuje: »…da jim dajejo jesti samo tortilje in pasiran fižol, ki je kakor hrana za prašiče.« Izjava, ki je užalila gostoljubnost in nacionalno identiteto Mehičanov, tortilje iz koruze in fižol so stvari, ki jih je Mehika podarila svetu. Spletni »linč« je prisil gospo, da se je javno opravičila. Pri Mehičanih je izjava dala oporo tistemu delu, ki odkrito zavrača migrante in je preglasil tragične osebne zgodbe in solidarnost z ljudmi, ki so jih razmere prisilile, da zapustijo svoj dom in poiščejo boljšo prihodnost.
“V Mehiki gledamo izbruhe ksenofobije. V državi, ki ima tam, v ZDA, 12 milijonov migrantov,” pravi pistelj Juan Pablo Villalobos, avtor knjige Imel sem sanje, ki opisuje izkušnje migrantov srednje Amerike.