V Mehiki so še vedno Indijanci – drugorazredni

Po podatkih državnega Nacionalnega sveta za vrednotenje politike in socialnega razvoja (Coneval) v Mehiki živi 11.3 milijona pripadnikov 62 domorodnih ljudstev, šest milijonov jih govori enega izmed 89 jezikov. Nacionalna komisija za človekove pravice (CNDH) ob tem poudarja, da jih 72% (8.2 milijona) živi v revščini, samo 57% jih ima dostop do zdravstvenih institucij in da jih je kar 27.3 nepismenih.  Čeprav avtohtone indijanske skupnosti prestavljajo skoraj deset odstotkov prebivalcev celotne Mehike in živijo v 803 občinah in sedemnajst tisoč lokalnih skupnostih je njihova integracija v kulturnem , socialnem in političnem življenju zanemarljiva. Tudi zaradi majhnosti in razpršenosti naselji primankuje javnih storitev, (pomankljivi) vladni ukrepi v povezavi s slabimi komunikacijami (cestnimi in moderno tehnološkimi) pa skupnosti pušča v revščini in izolaciji.

V Mehiki živi 70% prebivalcev mesticev (to so potomci evropejca in indijanca). Za vsakega obiskovalca je presenečenje raznolikost obraznih potez in odtenkov barve kože ljudi, ki jih lahko srečaš v Mehiki. A pod površjem, v času intezivne “oglaševalskege in telenovela-pop kulture” pa tudi vse bolj odkrito, obstaja želeni ideal lepote – svetli lasje in barvne oči – se pravi ne črne, kot je najpogosteje. In skoraj ni mehičana s “kombiniranim” družinskim deblom, ki se ne bi pohvalil s svojimi španskimi, francoskimi ali angleškimi predniki in tako podčrtal svoj družbeni status. Mnogim zvezdnicam leti “očitek” njihovega uspeha le zaradi barve oči.  V televizijskih oglasih so popolnoma odstotni “obrazi” indijanskih značilnosti. Ti se  pojavljajo na publikacijah vladnih in nevladnih organizacij s programi pomoči izključenim, kar samo utrjuje stereotipe.

Težko je poenostavljeno opisati večplasten in shizofren odnos do “lastne” kulture in zgodovine.  Moderna mehiška družba je sicer ponosna na cvetoče kulture pred prihodom špancev leta 1520, a se istočasno ograjuje od avtohtonih potomcev teh kultur in jih v hierarhiji “vrednostnega” družbenega sistema postavljajo na najnižjo raven. Ti večinoma živijo izolirani in marginalizirani od potrošniške družbe in globalnega gospodarstva – “Samo reven indijanec je indijanec”. In kot pravi predstavnik majev Genaro Serech Sem je rasizem prepričanje in predstava o razlikah za opravičevanje privilegijev in agresije nad avtohtonimi indijanci Mehiki.