Upanje za Mehiko (pred volitvami 2018)

Na julijskih volitvah bo 88,7 miljona Mehičanov izbiralo novega predsednika za šestletni mandat in 628 parlamentarcev. V predsedniškem sistemu vladanja, v katerem predsednik določi svoje ministre, volivci izvolijo svojega voditelja v prvem krogu; kdor dobi največ glasov, je zmagovalec. Sedanji predsednik Enrique Peña Nieto vlada z glasovi nekaj več kot 19 milijonov volivcev. Odkar so leta 1934 uvedli šestletni, neponovljivi mandat za predsednika, je imela trenutno vladajoča stranka, sredinska PRI, dvanajst predsednikov, desna stranka PAN dva.

Vladajo »eni in isti«, Mehičanom pa se godi čedalje slabše

Tudi zaradi kontinuitete »enih in istih«, predvsem pa zaradi stanja v državi, ima po trenutnih anketah največ možnosti kandidat leve stranke MORENA (s sloganom »Upanje Mehike«) Manuel Andres Lopez Obrador. Obrador je bil na prejšnjih dveh volitvah prvi zasledovalec izvoljenih predsednikov Peñe Nieta in Felipeja Calderóna in še vedno trdi, da so bile te volitve ukradene. Njegova kampanja sloni na antiesteblišment retoriki. Letošnji januar je bil z več kot 2500 ubitih rekorden v zadnjih dveh mandatih, v katerih je nasilne smrti umrlo 210 tisoč ljudi. Med te ne štejejo izginule, v primere katerih so vpleteni tudi policisti, kot v primeru Ayotzinapa, ko je leta 2014 v spopadu s policijo izginilo 42 študentov in so še vedno pogrešani. Korupcija se razrašča in letno stane Mehiko 27 milijard dolarjev. Kar je sicer najbrž nekoliko prenapihnjena številka, kakor je tista, da bivši štirje še živi predsedniki prejemajo pokojnino pet milijonov pesosov na mesec, čeprav naj bi po uradnih podatkih prejemali »le« nekaj čez 200 tisoč pesosov, kar znaša okoli 10 tisoč evrov na mesec. In to ob zagotovljeni minimalni plači 120 evrov. Stranka PRI je postala sinonim za korupcijo, sploh ob primerih, kot je pobeg zdaj že bivšega guvernerja zvezne države Veracruz Javierja Duarteja de Ochoe, ki je kljub opozorilom civilne družbe o koruptivnosti in ob nasilnih smrtih več novinarjev neovirano vladal. Ko je ob dokazih oblast razpisala priporni nalog zanj, je Duarte pobegnil v Guatemalo, kjer so ga po nekaj mesecih aretirali in izročili v Mehiko. V predvolilni kampanji za guvernerja ga je tedanji mehiški predsednik označil kot prihodnost PRI in Mehike.

Na plodna tla tako padejo predvolilna sporočila, kakršen je video, v katerem mož ženo v postelji vpraša, zakaj ne more spati. Ta odgovori: »Strah me je, da se bo kaj zgodilo otrokom, da se ne bodo vrnili domov in da se ne bo nikoli končala prekleta korupcija. Bojim se PRI.« Mož odvrne: »Pomiri se, saj že odhajajo.«

Lopez Obrador v očeh pretendentov in uveljavljenih političnih sil velja za populista. Njegovi predlogi so zmanjšanje plač javnih funkcionarjev (svojo bi zmanjšal za polovico), prodajo vladne flote avionov in helikopterjev povečanje plač učiteljem, policajem, vojakom, medicinskim delavcem ter povečanje pokojnin, povečanje avtonomnosti sodne in izvršne veje oblasti, ki ju zaradi odvisnosti od oblasti krivi za 97% nekaznovanost zločinov in korupcije. Obljublja povečanje minimalne plače in uveljavitev posvetovalnega referenduma vsake dve leti o delu predsednika in o strukturnih reformah Peñe Nieta – izobraževalne, reforme dela in energetske. Energetsko reformo je stranka PRI sprejela v sodelovanju z opozicijsko PAN, saj je bila potrebna sprememba ustave, ki je po drugi svetovni vojni omogočila nacionalizacijo naftnih virov. S tem so končali monopolistični položaj nacionalnega PEMEX-a, liberalizirali trg in povzročili podražitev bencina. V zadnjih 6 letih je cena zrasla za 64%. V primerjavi z ZDA (v istem obdobju je tam maloprodajna cena padla za 33%) je bencin v Mehiki dražji za 30%.

A čeprav gre za objektivne podatke sta politika in volitve vedno subjektivne narave. Zato enoznačno opisati stanje države nikoli ni točno in ne zaobjame vseh plasti družbe. Odvisno koga vprašaš. Sploh v državi z razponom družbene hierarhije kot je Mehika, z velikimi razhajanji med posamezniki v ekonomski moči, dostopnosti do zdravstva, izobraževanja, socialne varnosti, izpostavljenosti kriminalu in korupciji. Zato navkljub težkim razmeram zmaga ni zagotovljena. Kandidata Lopez Obradorja zmerjajo z novim Chavezom in Moralesom, z željo po avtoritarnem vladanju, ki želi vpeljati komunizem in s svojim predlogom selektivne amnistije (kot del programa iz »vojne v mir«) oprostiti morilce in posiljevalce. Umazana kampanja na vse ali nič. Kot da resnica in dejstva niso pomembna. V zadnjih dveh mesecih gre samo še za (sladke) besede in »poslušajte kaj govorimo in ne glejte kaj delamo«! Vse ostalo je »fake news«.